Svetovni pokal v športnem plezanju, Koper

Zgodovina

Če bi želeli pokukati v ozadje nastajanja tekem svetovnega pokala v Sloveniji, bi morali začeti v letu 1988. Takrat je bilo namreč v Ospu prvo tekmovanje – takrat še na naravni steni – v športnem plezanju pri nas. Nadaljnji razvoj je bil skokovit, pomembna prelomnica do tekem svetovnega pokala pa je bilo leto 1990, ko je bilo v Kranju prvič mednarodno Master tekmovanje. Takratna kranjska športna zveza se je v sodelovanju s Tomom Česnom odločila, da poskuša v Kranj in Slovenijo pripeljati najboljše plezalce z vsega sveta. To jim je uspelo in njihov prihod je pripomogel, da smo svetu pokazali, da znamo organizirati tekmovanja na najvišji kakovostni ravni.

Po nekaj mastrih je bil cilj seveda jasen – tekma svetovnega pokala. V novi športni dvorani na Zlatem polju v Kranju smo dobili plezalno steno, ki je omogočala tovrstne prireditve. Jeseni 1996 je bila tako prva tekma svetovnega pokala pri nas in udeležilo se je 152 tekmovalcev iz 24 držav. Tekmovanje je popolnoma uspelo in od držav udeleženk ter od mednarodne zveze smo prejeli pisno zahvalo za odlično organizacijo. Ista zgodba se je ponovila potem vsako leto.

Danes lahko neskromno rečemo, da je tekmovanje v Kranju ena izmed najbolje izvedenih tekem svetovnega pokala sploh. To potrjujejo številni komentarji v tujih in domačih sredstvih javnega obveščanja. Prav tako je bila Slovenija prva, ki je v celoti realizirala neposredni televizijski prenos finala najboljših.

Mirno lahko rečemo, da je to zdaj klasična postaja tekem svetovnega pokala in po tradiciji se z njim lahko merita samo še oba največja mastra na svetu – Serre Chevalier in Arco. Kljub temu pa je stena kranjske dvorane Zlato polje v teh letih postala zastarela. Posledično Mednarodna zveza za športno plezanje z letom 2022 Kranj umika iz koledarja tekmovanja za svetovni pokal.

K sreči se je nova priložnost za nadaljevanje uspešne zgodbe športnoplezalnih tekmovanja na najvišjem nivoju pokazala v Kopru. Na zunanji steni plezalnega centra Plus Climbing Koper je spomladi leta 2022 zrasla nova sodobna umetna stena, ki nudi odlične pogoje za izvedbo tekmovanj svetovnega kova. 3. septembra 2022 je koprska stena prvič gostila svtovno športnoplezalno elito. Na uvodni koprski tekmi je Luka Potočar prvič na tekmah svetovnega pokala priplezal na najvišjo stopničko in s tem potrdil tudi skupno zmagov v težavnosti v tekmovalni sezoni 2022. Janja Garnbret je med žensko konkurenco osvojila odlično 2. mestu, v letih 2023, 2024 in 2025 pa to še nadgradila s tremi zaporednimi zmagami.

Dosedanji zmagovalci:

1996* - Laurence Guyon (FRA) in Arnaud Petit (FRA)
1997* - Liv Sansoz (FRA) in Chris Sharma (ZDA)
1998* - Liv Sansoz (FRA) in Yuji Hirayama (JPN)
1999* - Liv Sansoz (FRA) in Eugeni Ovtchinnikov (RUS)
2000* - Liv Sansoz (FRA) in Yuji Hirayama (JPN)
2001* - Martina Čufar (SLO) in Tomas Mrazek (CZE)
2002* - Muriel Sarkany (BEL) in Ramon Julian Puigblanque (ESP)
2003* - Muriel Sarkany (BEL) in Ramon Julian Puigblanque (ESP)
2004* - Angela Eiter (AUT) in Tomas Mrazek (CZE)
2005* - Angela Eiter (AUT) in Flavio Crespi (ITA)
2006* - Maja Vidmar (SLO) in David Lama (AUT)
2007* - Maja Vidmar (SLO) in Cedric Lachat (SUI)
2008* - Johanna Ernst (AUT) in Klemen Bečan (SLO)
2009* - Mina Markovič (SLO) in Adam Ondra (CZE)
2010* - Jain Kim (KOR) in Ramon Julian Puigblanque (ESP)
2011* - Jain Kim (KOR) in Sean McColl (CAN)
2012* - Mina Markovič (SLO) in Jakob Schubert (AUT)
2013* - Momoka Oda (JPN) in Jakob Schubert (AUT)
2014* - Mina Markovič (SLO) in Adam Ondra (CZE)
2015* - Mina Markovič (SLO) in Adam Ondra (CZE)
2016* - Anak Verhoeven (BEL) in Sebastian Halenke (GER)
2017* - Janja Garnbret (SLO) in Jakob Schubert (AUT)
2018* - Jain Kim (KOR) in Stefano Ghisolfi (ITA)
2019* - Chaehyun Seo (KOR) in Adam Ondra (CZE)
2021* - Janja Garnbret (SLO) in Masahiro Higuchi (JPN)
2022 - Ai Mori (JPN) in Luka Potočar (SLO)
2023 - Janja Garnbret (SLO) in Soraku Anraku (JPN)
2024 - Janja Garnbret (SLO) in Toby Roberts (GBR)
2025 - Janja Garnbret (SLO) in Soraku Anraku (JPN)

* tekma je potekala v Kranju

30 let svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Sloveniji

Letos Slovenija gosti najboljše tekmovalce z vsega sveta že 30. leto zapored. Nemogoče je primerjati kakovost in obseg tekem od začetka do danes. Kar je bilo recimo sprejemljivo še pred desetimi leti, danes ni več. Lahko bi rekli, da so bile tekme v začetkih zgolj tekme, danes pa je to športni dogodek. Vsekakor pa so bile naše tekme vedno dobro obiskane. V začetku je bila morda to radovednost domačega občinstva, kako je videti, ko tekmujejo med seboj najboljši na svetu. Pozneje pa seveda tudi čedalje večja podpora našim tekmovalcem, ki so vsa ta leta nizali zares vrhunske nastope. To je bil tudi glavni razlog, da so ljudje prišli. Prireditev je skozi vsa ta leta ohranila bistveno stvar - skrb za to, da je športni del tekmovanja potekal tako, kot je treba. Da so tekmovalci in njihovi spremljevalci dobili občutek, da igrajo glavno vlogo. Vloga slovenskih tekmovalcev je bila seveda posebna. Oni so bili tisti, ki so morali pred domačim občinstvom stopiti na osrednji oder in v tistih nekaj minutah pokazati, za kar so garali mnoga leta. Nanje se ne sme nikoli pozabiti. Brez njih bi bila zgodba slovenskih tekem svetovnega pokala nepopolna.

Če se malo poigramo s statistiko - vseh nastopajočih slovenskih tekmovalcev je bilo 92, točno polovica deklet in polovica fantov. Samo leta 1998 na tretji tekmi Slovenija ni imela finalista. Skupno so dosegli 14 zmag in 35 uvrstitev na stopničke. Zmagovalcev je bilo 6, na stopničkah skupno 11, 18 tekmovalcev pa je doseglo tisto, kar si vsak športnik želi doseči pred domačim občinstvom - uvrstitev v finale. To so spodaj navedeni (kronološko, kot so se uvrščali v finale).

Martina Čufar Potard
Bila je prva od slovenskih tekmovalk, ki so krojile svetovni vrh športnega plezanja. V Kranju je bila šestkrat v finalu in dvakrat na stopničkah. Brez dvoma je bilo leto 2001 njeno najuspešnejše. V Chamonixu je dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu za Slovenijo, postala svetovna prvakinja, zmagala na slovitem mastru v Arcu in sklenila leto še z zmago v domačem Kranju. Tega leta je osvojila še srebrno kolajno v skupnem seštevku svetovnega pokala. Kot prva Slovenka (in takrat šesta na svetu) je leta 2005 preplezala smer težavnosti 8c. Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke.

Martina je sicer profesorica športa, mama dveh sinov in z družino že dolgo živi v Franciji. Občasno dela kot maserka, še vedno pa je plezanje njen vsakodnevni sopotnik. Seznam njenih preplezanih smeri z oceno 8a ali več je naravnost fascinanten - do zdaj jih je naštela že 620!

Natalija Gros Kunaver
Dvakratna svetovna mladinska prvakinja je bila v Kranju v letih 2002-2010 šestkrat v finalu, od tega kar štirikrat na zmagovalnih stopničkah. Dvakrat je zmagala na svetovnih pokalih na balvanih, leta 2008 pa je v Parizu postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju in kombinaciji. To je bil prvi takšen naslov za Slovenijo. Istega leta je kot prva Slovenka preplezala smer težavnosti 8c+. Je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.

Natalija je mama dveh hčera, profesorica športa in je svoje poslanstvo našla prav pri poučevanju športa na osnovni šoli. Občasno se še vedno ukvarja tudi s plezanjem.

Maja Štremfelj
Od leta 2002 do 2014 je bila v Kranju 13-krat v finalu, od tega šestkrat na stopničkah, dvakrat pa je bila zmagovalka. V svoji sanjski sezoni 2007 je zmagala na šestih zaporednih tekmah svetovnega pokala v težavnosti, kar vse do danes ni uspelo nobeni drugi tekmovalki. Posledično je bila seveda zmagovalka v skupnem seštevku. Ima dve bronasti kolajni v težavnosti s svetovnih prvenstev, na evropskih prvenstvih pa je osvojila eno srebrno in dve bronasti kolajni. Zavihtela se je tudi na zmagovalne stopničke dveh največjih mastrov na svetu - Arco in Serre Chevalier. Leta 2010 je dosegla še en pomemben plezalni dosežek. Na pogled je preplezala smer težavnosti 8b+.

Maja je mama sina in hčerke, še en član pa se bo družini pridružil decembra. Z Anžetom Štremfljem vodita Plezalni klub FA v Kranju. Še vedno se ukvarja s plezanjem.

Matej Sova
Večkratni zmagovalec evropskega mladinskega pokala je bil pozneje nekaj let stalni član slovenske reprezentance. Leta 2004 je v Kranju uresničil svoje sanje in nastopil v finalu najboljših. Osvojil je 7. mesto. Sicer je bil eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev svoje generacije. Med njegovimi dosežki izstopajo smeri z oceno 9a.
Matej je oče dveh otrok, je doktor znanosti in na Fakulteti za farmacijo redni profesor za področje farmacevtske kemije. Še vedno se ukvarja s plezanjem.

Tomaž Valjavec
Nekdanji svetovni mladinski prvak se je dobro znašel tudi v članski kategoriji. Krstna nastopa v finalu svetovnih pokalov si je priboril leta 2003 v Imstu in Edinburghu, leto pozneje pa mu je to uspelo tudi na domači tekmi v Kranju. Osvojil je 8. mesto.

Tomaž je oče dveh hčera, v Microsoftu vodi področje umetne inteligence za Nemčijo, Švico, Avstrijo, Bližnji vzhod in Afriko. Šport ostaja njegova stalnica, zato razvija platformo Sport99.ai, ki s pomočjo umetne inteligence podpira treninge v 59 športih, med njimi tudi plezanje.

Mina Markovič
Je ena najuspešnejših slovenskih športnih plezalk vseh časov. Skupno ima kar 22 zmag na posameznih tekmah svetovnega pokala, je trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, evropska prvakinja v težavnosti in kombinaciji, ima srebro in trikrat bron s svetovnega prvenstva v težavnosti in zmago na svetovnih igrah.

V Kranju je bila v letih 2005-2018 vedno v finalu, štirikrat je zmagala, dvakrat je bila druga in enkrat tretja. Leta 2015 je kot prva Slovenka preplezala smer težavnosti 9a.

Mina je magistrica psihologije, trenutno dela specializacijo in deluje kot trenerka športnega plezanja. Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke. Še vedno zelo intenzivno pleza.

Lučka Franko
Kot mladinka je večkrat stala na stopničkah evropskih mladinskih pokalov, v članski kategoriji pa se je na tekmah svetovnega pokala prav tako večkrat prebila v finale. Na tekmah v Kranju je bila finalistka dvakrat, leta 2007 pa ji je uspel pred domačimi navijači veliki met in osvojila je bronasto kolajno.

Lučka je mama 14-letnih trojčic, po izobrazbi je diplomirana arhitektka. Še vedno se zelo intenzivno ukvarja s plezanjem.

Klemen Bečan
Je prvi slovenski moški zmagovalec tekme svetovnega pokala. Leta 2008 se je to zgodilo prav na domači tekmi v Kranju, kjer je bil še trikrat v finalu. Sicer je bil dvakrat bronast v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, pa še dvakrat srebrn na tekmah svetovnega pokala na balvanih.

Leta 2011 je kot prvi Slovenec preplezal smer težavnosti 8c na pogled, štiri leta pozneje pa je na pogled uspel še v smeri z oceno 8c+.
Klemen je oče enega sina, po koncu tekmovalne kariere pa se je posvetil postavljanju smeri v plezalnih centrih in opremljanju novih smeri v naravnem okolju.

Urban Primožič
Večkratni finalist tekem svetovnega pokala v težavnosti je na domači tekmi v Kranju prvič nastopil v finalu leta 2011, ko je zasedel 5. mesto. Drugič pa v njegovi najuspešnejši sezoni leta 2016, ko je bil v finalu še na dveh tekmah svetovnega pokala in v skupnem seštevku pristal med deseterico najboljših plezalcev na svetu.

Urban je oče dveh otrok, trenutno je lastnik podjetja, ki se ukvarja s projektiranjem strojnih instalacij za industrijsko energetiko. Še vedno se ukvarja s plezanjem in je aktiven v domačem plezalnem klubu v Škofji Loki.

Domen Škofic
Je predstavnik novejše generacije slovenskih tekmovalcev, ki so poleg Kranja tekmovali tudi v Kopru. Na domačih tekmah se je petkrat uvrstil v finale, leta 2016 je v Kranju zasedel 2. mesto. To je bila sezona, ko je kot prvi Slovenec tudi zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Sicer ima skupno pet zmag na tekmah svetovnega pokala, še devetkrat pa je na teh tekmah stal na zmagovalnih stopničkah.

Leta 2025 je kot prvi Slovenec preplezal smer težavnosti 9b. Je tudi prejemnik Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.
Domen se še naprej posveča vrhunskim vzponom v skali, obenem pa ima tudi svoj plezalni center D'Ranch v Vrbnjah pri Radovljici.

Janja Garnbret
Daleč najuspešnejša športna plezalka na svetu, ki ima takšno statistiko kot nihče do zdaj. Dvakratna olimpijska zmagovalka, desetkratna svetovna prvakinja, evropska prvakinja v težavnosti, balvanih in kombinaciji in 10-kratna skupna zmagovalka v skupnem seštevku svetovnih pokalov. Skupno ima na tekmah svetovnega pokala neverjetnih 50 zmag. Poleg tega je leta 2019 postala prva plezalka v zgodovini, ki je zmagala na vseh tekmah svetovnega pokala na balvanih v eni sezoni.

V Kranju in Kopru se je devetkrat uvrstila v finale, petkrat je zmagala, po dvakrat pa je bila druga oziroma tretja.

Naravnost izjemna je tudi pri plezanju v skali. Pred kratkim je kot prva ženska uspela v sloviti smeri Bibliographie z oceno 9b+, na pogled pa je leta 2021 kot prva ženska na svetu splezala smer z oceno 8c. Tudi vzpon »na flesh« v smeri z oceno 8c+/9a je naravnost impresiven.
Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke. Šestkrat je bila tudi izbrana za slovensko športnico leta.

Vita Lukan
Ena najboljših slovenskih športnih plezalk svoje generacije. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je odlično nadaljevala tudi v članski kategoriji. V Kranju in Kopru je bila trikrat v finalu in leta 2023 tudi stala na zmagovalnih stopničkah v Kopru. Istega leta je v Brianconu dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in sezono končala na odličnem 3. mestu v skupnem seštevku.
Je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.

Lučka Rakovec
Po naslovu evropske mladinske prvakinje na balvanih je postala nepogrešljiva članica slovenske reprezentance. Za seboj ima vrsto finalnih nastopov na tekmah svetovnega pokala. Izstopa sezona 2019, ko je v Kranju osvojila bronasto kolajno, v Edinburghu pa je istega leta postala evropska prvakinja v težavnosti. Konstantni rezultati so ji v sezoni 2021 prinesli 5. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.

Mia Krampl
Dvakratna udeleženka olimpijskih iger ima za seboj lepo bero odličnih rezultatov, kjer se je na tekmah svetovnega pokala večkrat uvrstila v finale. Na slovenskih tekmah je bilo to trikrat. Prve stopničke si je priborila na svetovnem pokalu leta 2019 v Münchnu na balvanih. Poleg tega je osvojila srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu 2019 v težavnosti, srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu 2021 v kombinaciji in še eno srebrno na evropskem prvenstvu 2022 v kombinaciji.
Mia je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.

Luka Potočar
Trenutno najboljši slovenski plezalec v težavnosti ima kar nekaj uvrstitev na zmagovalne stopničke svetovnih pokalov. Dvakrat mu je to uspelo na domačih tleh. Leta 2021 je bil v Kranju drugi, naslednje leto pa je zmagal v Kopru. Sezona 2022 je bila sploh zelo uspešna. Osvojil je srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v težavnosti, vrhunski rezultati pa so mu prinesli zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zadnji vrhunski rezultat je zabeležil pred dvema mesecema - 2. mesto na tekmi svetovnega pokala v Chamonixu.
Luka je tudi prejemnik Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.

Milan Preskar
Večletni član slovenske reprezentance si je prav na domači tekmi svetovnega pokala v Kranju leta 2021 priboril finalni nastop in na koncu osvojil 7. mesto. Naslednje leto je dosegel verjetno največji uspeh kariere. Na tekmi evropskega pokala v Arcu si je priplezal zlato kolajno.
Še vedno je zelo vpet v športno plezanje. Trenutno dela kot postavljavec smeri in trener v slovenski mladinski reprezentanci.

Rosa Rekar
Je ena najobetavnejših slovenskih športnih plezalk mlajše generacije. Svetovna mladinska prvakinja se je že takoj po vstopu v člansko ekipo znašla zelo dobro. Kar nekajkrat se je uvrstila v finale svetovnih pokalov, med drugim tudi lani na domači tekmi v Kopru. Brez dvoma pa je bil njen največji uspeh kariere srebrna kolajna leta 2025 na svetovnem prvenstvu v težavnosti.

Lucija Tarkuš
Evropska mladinska prvakinja v težavnosti in kombinaciji iz leta 2021 uspešno nadaljuje kariero tudi v članski reprezentanci. Prav v Kopru si je lani priborila finalni nastop in osvojila 8. mesto. Izpostaviti je brez dvoma treba njeno bronasto balvansko kolajno na evropskih igrah leta 2023.

Odlična je tudi pri plezanju v skali. Lani je z vzponom v smeri težavnosti 9a postala tretja Slovenka s takšnim dosežkom.

Zgodovina

Veliki sponzorji

Soorganizatorji

Sponzorji

Partnerji

Sponzorji mednarodne plezalne zveze IFSC

	Martina Čufar Potard Bila je prva od slovenskih tekmovalk, ki so krojile svetovni vrh športnega plezanja. V Kranju je bila šestkrat v finalu in dvakrat na stopničkah. Brez dvoma je bilo leto 2001 njeno najuspešnejše. V Chamonixu je dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu za Slovenijo, postala svetovna prvakinja, zmagala na slovitem mastru v Arcu in sklenila leto še z zmago v domačem Kranju. Tega leta je osvojila še srebrno kolajno v skupnem seštevku svetovnega pokala. Kot prva Slovenka (in takrat šesta na svetu) je leta 2005 preplezala smer težavnosti 8c. Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke. Martina je sicer profesorica športa, mama dveh sinov in z družino že dolgo živi v Franciji. Občasno dela kot maserka, še vedno pa je plezanje njen vsakodnevni sopotnik. Seznam njenih preplezanih smeri z oceno 8a ali več je naravnost fascinanten - do zdaj jih je naštela že 620!
	Natalija Gros Kunaver Dvakratna svetovna mladinska prvakinja je bila v Kranju v letih 2002-2010 šestkrat v finalu, od tega kar štirikrat na zmagovalnih stopničkah. Dvakrat je zmagala na svetovnih pokalih na balvanih, leta 2008 pa je v Parizu postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju in kombinaciji. To je bil prvi takšen naslov za Slovenijo. Istega leta je kot prva Slovenka preplezala smer težavnosti 8c+. Je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu. Natalija je mama dveh hčera, profesorica športa in je svoje poslanstvo našla prav pri poučevanju športa na osnovni šoli. Občasno se še vedno ukvarja tudi s plezanjem.
	Maja Štremfelj Od leta 2002 do 2014 je bila v Kranju 13-krat v finalu, od tega šestkrat na stopničkah, dvakrat pa je bila zmagovalka. V svoji sanjski sezoni 2007 je zmagala na šestih zaporednih tekmah svetovnega pokala v težavnosti, kar vse do danes ni uspelo nobeni drugi tekmovalki. Posledično je bila seveda zmagovalka v skupnem seštevku. Ima dve bronasti kolajni v težavnosti s svetovnih prvenstev, na evropskih prvenstvih pa je osvojila eno srebrno in dve bronasti kolajni. Zavihtela se je tudi na zmagovalne stopničke dveh največjih mastrov na svetu - Arco in Serre Chevalier. Leta 2010 je dosegla še en pomemben plezalni dosežek. Na pogled je preplezala smer težavnosti 8b+. Maja je mama sina in hčerke, še en član pa se bo družini pridružil decembra. Z Anžetom Štremfljem vodita Plezalni klub FA v Kranju. Še vedno se ukvarja s plezanjem.
	Matej Sova Večkratni zmagovalec evropskega mladinskega pokala je bil pozneje nekaj let stalni član slovenske reprezentance. Leta 2004 je v Kranju uresničil svoje sanje in nastopil v finalu najboljših. Osvojil je 7. mesto. Sicer je bil eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev svoje generacije. Med njegovimi dosežki izstopajo smeri z oceno 9a. Matej je oče dveh otrok, je doktor znanosti in na Fakulteti za farmacijo redni profesor za področje farmacevtske kemije. Še vedno se ukvarja s plezanjem.
	Tomaž Valjavec Nekdanji svetovni mladinski prvak se je dobro znašel tudi v članski kategoriji. Krstna nastopa v finalu svetovnih pokalov si je priboril leta 2003 v Imstu in Edinburghu, leto pozneje pa mu je to uspelo tudi na domači tekmi v Kranju. Osvojil je 8. mesto. Tomaž je oče dveh hčera, v Microsoftu vodi področje umetne inteligence za Nemčijo, Švico, Avstrijo, Bližnji vzhod in Afriko. Šport ostaja njegova stalnica, zato razvija platformo Sport99.ai, ki s pomočjo umetne inteligence podpira treninge v 59 športih, med njimi tudi plezanje.
	Mina Markovič Je ena najuspešnejših slovenskih športnih plezalk vseh časov. Skupno ima kar 22 zmag na posameznih tekmah svetovnega pokala, je trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, evropska prvakinja v težavnosti in kombinaciji, ima srebro in trikrat bron s svetovnega prvenstva v težavnosti in zmago na svetovnih igrah. V Kranju je bila v letih 2005-2018 vedno v finalu, štirikrat je zmagala, dvakrat je bila druga in enkrat tretja. Leta 2015 je kot prva Slovenka preplezala smer težavnosti 9a. Mina je magistrica psihologije, trenutno dela specializacijo in deluje kot trenerka športnega plezanja. Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke. Še vedno zelo intenzivno pleza.
	Lučka Franko Kot mladinka je večkrat stala na stopničkah evropskih mladinskih pokalov, v članski kategoriji pa se je na tekmah svetovnega pokala prav tako večkrat prebila v finale. Na tekmah v Kranju je bila finalistka dvakrat, leta 2007 pa ji je uspel pred domačimi navijači veliki met in osvojila je bronasto kolajno. Lučka je mama 14-letnih trojčic, po izobrazbi je diplomirana arhitektka. Še vedno se zelo intenzivno ukvarja s plezanjem.
	Klemen Bečan Je prvi slovenski moški zmagovalec tekme svetovnega pokala. Leta 2008 se je to zgodilo prav na domači tekmi v Kranju, kjer je bil še trikrat v finalu. Sicer je bil dvakrat bronast v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, pa še dvakrat srebrn na tekmah svetovnega pokala na balvanih. Leta 2011 je kot prvi Slovenec preplezal smer težavnosti 8c na pogled, štiri leta pozneje pa je na pogled uspel še v smeri z oceno 8c+. Klemen je oče enega sina, po koncu tekmovalne kariere pa se je posvetil postavljanju smeri v plezalnih centrih in opremljanju novih smeri v naravnem okolju.
	Urban Primožič Večkratni finalist tekem svetovnega pokala v težavnosti je na domači tekmi v Kranju prvič nastopil v finalu leta 2011, ko je zasedel 5. mesto. Drugič pa v njegovi najuspešnejši sezoni leta 2016, ko je bil v finalu še na dveh tekmah svetovnega pokala in v skupnem seštevku pristal med deseterico najboljših plezalcev na svetu. Urban je oče dveh otrok, trenutno je lastnik podjetja, ki se ukvarja s projektiranjem strojnih instalacij za industrijsko energetiko. Še vedno se ukvarja s plezanjem in je aktiven v domačem plezalnem klubu v Škofji Loki.
	Domen Škofic Je predstavnik novejše generacije slovenskih tekmovalcev, ki so poleg Kranja tekmovali tudi v Kopru. Na domačih tekmah se je petkrat uvrstil v finale, leta 2016 je v Kranju zasedel 2. mesto. To je bila sezona, ko je kot prvi Slovenec tudi zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Sicer ima skupno pet zmag na tekmah svetovnega pokala, še devetkrat pa je na teh tekmah stal na zmagovalnih stopničkah. Leta 2025 je kot prvi Slovenec preplezal smer težavnosti 9b. Je tudi prejemnik Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu. Domen se še naprej posveča vrhunskim vzponom v skali, obenem pa ima tudi svoj plezalni center D'Ranch v Vrbnjah pri Radovljici.
	Janja Garnbret Daleč najuspešnejša športna plezalka na svetu, ki ima takšno statistiko kot nihče do zdaj. Dvakratna olimpijska zmagovalka, desetkratna svetovna prvakinja, evropska prvakinja v težavnosti, balvanih in kombinaciji in 10-kratna skupna zmagovalka v skupnem seštevku svetovnih pokalov. Skupno ima na tekmah svetovnega pokala neverjetnih 50 zmag. Poleg tega je leta 2019 postala prva plezalka v zgodovini, ki je zmagala na vseh tekmah svetovnega pokala na balvanih v eni sezoni. V Kranju in Kopru se je devetkrat uvrstila v finale, petkrat je zmagala, po dvakrat pa je bila druga oziroma tretja. Naravnost izjemna je tudi pri plezanju v skali. Pred kratkim je kot prva ženska uspela v sloviti smeri Bibliographie z oceno 9b+, na pogled pa je leta 2021 kot prva ženska na svetu splezala smer z oceno 8c. Tudi vzpon »na flesh« v smeri z oceno 8c+/9a je naravnost impresiven. Je dobitnica Bloudkove nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke. Šestkrat je bila tudi izbrana za slovensko športnico leta.
	Vita Lukan Ena najboljših slovenskih športnih plezalk svoje generacije. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je odlično nadaljevala tudi v članski kategoriji. V Kranju in Kopru je bila trikrat v finalu in leta 2023 tudi stala na zmagovalnih stopničkah v Kopru. Istega leta je v Brianconu dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in sezono končala na odličnem 3. mestu v skupnem seštevku. Je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.
	Lučka Rakovec Po naslovu evropske mladinske prvakinje na balvanih je postala nepogrešljiva članica slovenske reprezentance. Za seboj ima vrsto finalnih nastopov na tekmah svetovnega pokala. Izstopa sezona 2019, ko je v Kranju osvojila bronasto kolajno, v Edinburghu pa je istega leta postala evropska prvakinja v težavnosti. Konstantni rezultati so ji v sezoni 2021 prinesli 5. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.
	Mia Krampl Dvakratna udeleženka olimpijskih iger ima za seboj lepo bero odličnih rezultatov, kjer se je na tekmah svetovnega pokala večkrat uvrstila v finale. Na slovenskih tekmah je bilo to trikrat. Prve stopničke si je priborila na svetovnem pokalu leta 2019 v Münchnu na balvanih. Poleg tega je osvojila srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu 2019 v težavnosti, srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu 2021 v kombinaciji in še eno srebrno na evropskem prvenstvu 2022 v kombinaciji. Mia je tudi prejemnica Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.
	Luka Potočar Trenutno najboljši slovenski plezalec v težavnosti ima kar nekaj uvrstitev na zmagovalne stopničke svetovnih pokalov. Dvakrat mu je to uspelo na domačih tleh. Leta 2021 je bil v Kranju drugi, naslednje leto pa je zmagal v Kopru. Sezona 2022 je bila sploh zelo uspešna. Osvojil je srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v težavnosti, vrhunski rezultati pa so mu prinesli zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zadnji vrhunski rezultat je zabeležil pred dvema mesecema - 2. mesto na tekmi svetovnega pokala v Chamonixu. Luka je tudi prejemnik Bloudkove plakete za pomemben tekmovalni dosežek v športu.
	Milan Preskar Večletni član slovenske reprezentance si je prav na domači tekmi svetovnega pokala v Kranju leta 2021 priboril finalni nastop in na koncu osvojil 7. mesto. Naslednje leto je dosegel verjetno največji uspeh kariere. Na tekmi evropskega pokala v Arcu si je priplezal zlato kolajno. Še vedno je zelo vpet v športno plezanje. Trenutno dela kot postavljavec smeri in trener v slovenski mladinski reprezentanci.
	Rosa Rekar Je ena najobetavnejših slovenskih športnih plezalk mlajše generacije. Svetovna mladinska prvakinja se je že takoj po vstopu v člansko ekipo znašla zelo dobro. Kar nekajkrat se je uvrstila v finale svetovnih pokalov, med drugim tudi lani na domači tekmi v Kopru. Brez dvoma pa je bil njen največji uspeh kariere srebrna kolajna leta 2025 na svetovnem prvenstvu v težavnosti.
	Lucija Tarkuš Evropska mladinska prvakinja v težavnosti in kombinaciji iz leta 2021 uspešno nadaljuje kariero tudi v članski reprezentanci. Prav v Kopru si je lani priborila finalni nastop in osvojila 8. mesto. Izpostaviti je brez dvoma treba njeno bronasto balvansko kolajno na evropskih igrah leta 2023. Odlična je tudi pri plezanju v skali. Lani je z vzponom v smeri težavnosti 9a postala tretja Slovenka s takšnim dosežkom.